»Peljiva se torej, prosim, skozi ·mihel!«
Strada je nekoliko pomislil in se vdal. »Kakor drago,«
je dejal in ãutil, da je to druga kazen njegove neodkrito-
srãnosti.
Gospa Korbinova pa si je Ïe z velikim uÏitkom pred-
stavljala, kako bodo gledali ·mihelci, kako se bodo po-
besili nosovi Griãarjem, kako se bo razvnela Micika, ko
zagleda svojega Ïenina poleg lepe, mlade gospe. Lica so
ji Ïarela od tihe radosti, in niã ni zamerila gospodu Stra-
di, da je nekoliko utihnil. Marsikdo drug bi ji ne bil
ustregel v enakem poloÏaju ali pa bi se vsaj hudoval.
237
TUJSKI PROMET
BESeDA
Gospod Strada pa je bil miren ãlovek, zato se je gospe
Korbinovi tudi zdelo, da bi bilo najlep0 e, ãe bi se njego-
va zveza mirno razdrla.
Gospod Strada, ki je imel bistre oãi, je zagledal od
daleã na klancu kmetico, ki je 0 la proti vasi.
»Gospa Griãarjeva je,« je dejal; »to morava vzeti na
voz. KoãijaÏ, ko se pripeljemo do one gospe, se ustavi-
te!«
»Do Griãarke, mislite, gospod?« je vpra0 al koãijaÏ.
»Da, do Griãarjeve gospe. Gospa Korbinova, jaz pre-
sedem h koãijaÏu, in gospa Griãarjeva bo sedla k vam.«
»Ne, gospod Strada,« se je branila gospa. »Vi obsedite
tukaj poleg mene. âe se hoãe Griãarka peljati, naj sede
spredaj.«
»Vi se 0 alite, gospa,« je dejal resno gospod Strada.
»Jaz vendar vem, kaj se spodobi.«
»Zraven mene ne bo sedela Griãarka,« je napela gos-
pa Zefa usta.
»Ali hoãete vi sedeti spredaj, milostljiva? To vendar
tudi ne gre.«
»Zakaj jo pa jemljete na voz, kjer ni prostora?«
»Prostora je dosti, in ãe sem vzel na voz vas, moram
vendar tudi njo.«
»Dobro. âe vzamete njo, pojdem jaz z voza,« je dejala
gospa Korbinova, ki je hotela prisiliti gospoda Strado,
da bi se ne brigal za Griãarko. Imenitno bi bilo, ãe bi se
238
TUJSKI PROMET
BESeDA
ona z gospodom Strado mo0 ko peljala mimo, da bi le-
tel Griãarki prah in blato v obraz. âe bi ona poniÏno po-
zdravila, bi se paã milostno nagnila glava z voza. Kako
pa bi se prikupil gospod zet bodoãi ta0 ãi, kako 0 ele ne-
vesti! Da bi njo, Korbinovo gospo, pustil gospod Strada
z voza, tega si ona ni mogla misliti; tolika neotesanost je
bila nemoÏna.
Gospod Strada pa ni rekel niã, mislil si je pa: Magari!
Da mu dogodek ni v0 eã, se mu je videlo na obrazu;
omahoval pa ni kar niã, kaj bi storil, tem manj, ker se
mu je zdela gospe Korbinove groÏnja prazna, sama sit-
na mu0 ica razvajene Ïenske.
Voz je obstal, in gospod Strada je skoãil dol in prijel
Griãarko za roko, da jo posadi na voz. Gospa Korbino-
va je prebledela in strmela s steklenastimi oãmi v Gri-
ãarko, ki se je branila prisesti, in v gospoda Strado, ki jo
je vabil in silil. Naenkrat pa je skoãila pokonci in z voza
in siknila strupeno:
»Le sedite, le sedite! Jaz sem se Ïe umaknila. Zdra-
vi, gospod Strada!«
»Zbogom, gospa!« je dejal mirno gospod Strada, po-
sadil Griãarko zraven sebe in se odpeljal z njo proti ·mi-
helu.
Nekaj ãasa sta molãala oba kakor v nekak0 ni zadregi,
potem pa se je nasmehnila Griãarka in dejala: »Dobro,
239
TUJSKI PROMET
BESeDA
da ni Micike tukaj! Ona bi bila morda huda. Kako pa, da
se vozite z gospo Korbinovo?«
»Vsilila se mi je,« je dejal Strada, »da je nisem mogel
zavrniti. Jaz sem bil namenjen po opravkih; peljati sem
pa moral to gosko na korzo, kakor pravimo mi Lahi.«
Gospa Korbinova je pa drgetala od jeze, ko je stopa-
la po pra0 ni cesti proti domu. Kdo bi si bil mislil, da se
bo tako iz0 la ta nakana? Premi0 ljevala je gospa, ãe je ni
morda zapeljala trma, ãe se ni prenaglila, ko je 0 la z
voza. Toda to se ni dalo veã popraviti; ostala pa je kru-
ta razÏalitev. Oh, ãe bi imela ona moÏa, ki bi imel po-
gum, da bi se potegnil za svojo Ïeno, kako bi frãal ne-
sramni Strada iz hi0 e? Toda kaj hoãe z Ivanom! Ona
sama mora ma0 ãevati svojo razÏaljeno ãast.
Onemogla od razburjenja je prilezla domov, se zgru-
dila v sobi na divan in poklicala Ivana. Beseda se ji je
trgala, ko je pripovedovala, kako jo je bil poniÏal, kako
razÏalil ta Lah, in srce se ji je skrãilo, ko je videla, kako
mirno jo poslu0 a Ivan, kako se mu krive ustnice na po-
rogljiv smeh. V njej je vse kipelo; on je ostal hladen. Ali
je to moÏ? Oh, kako bi bila 0 ele skoãila gospa razjar-
jena pokonci, ãe bi bila slutila, kako ji privo0 ãi soprog
nezgodo! Kako bi moral beÏati moÏ! Tako jo je samo ne-
kaj ãasa zaãudeno gledal; potem se je zaniãljivo namu-
zal in 0 el.
240
TUJSKI PROMET
BESeDA
To je Ïenko toliko pomirilo, da je zaãela preudarjati,
ãe ima 0 e koga, ki bi se zavzel zanjo. Spomnila se je go-
spoda majorja. To je bil moÏ, to kavalir, ki bo postavil na
odgovor zarobljenega Ïalivca. Videla ga je Ïe v duhu,
kako zahteva z oroÏjem v roki zado0 ãenja, kako se zvi-
ja, kako trepeãe gospod Strada; morda bo 0 e pokleknil
predenj in prednjo. Ona mu bo seveda veledu0 no od-
pustila. Saj bi ga sicer umoril gospod major. Tako daleã
pa ni segal njen srd. Samo spozna naj, kak0 no nevarnost
si nakopava vsakdo, ki Ïali njo. Kako bo zrastel potem
njen ugled, in kako osramoãen bo moÏ, za ãigar Ïeno se
je moral potegniti njegov prijatelj!
Komaj je bil gospod major zveãer na vrtu, je Ïe sede-
la pri njem gospa Korbinova. PotoÏila mu je svoje gor-
je, opisala kruto Ïaljenje in poudarila bridko svojo zapu-
0 ãenost in onemoglost. [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]