komur, kveãjemu meni kot avtorju odloãitve.
Babi misli, da Bog v popolnosti pozna vsa bodoãa deja-
nja.
Kadar govorimo o boÏjih ciljih, se babi ne moti. Bog
ljudem in drugim bitjem ni dal toliko svobode in moãi
odloãanja, da bi te odloãitve lahko pomembneje vpliva-
le na boÏje naãrte, zato lahko verjameva, da Bog v celoti
nadzoruje stvarjenje ter pozna bodoã razvoj stvarstva.
131
âLOVEK SEM USTVARJAM
BESeDA
Torej kljub vsemu obstajajo nekatere stvari, ki jih tudi
Bog ne pozna vnaprej?
âe bi Bog ljudem lahko delil svobodo brez lastnega
odrekanja, bi bil razoãaran nad tem, kako omejeno svo-
bodo mi daje. Po drugi strani za Boga ne bi bila nobena
velikodu0 nost v dajanju neãesa, kar ima v izobilju. BoÏja
dobrota in velikodu0 nost se odraÏa v tem, da daje nekaj
svojega in se s tem neãemu odreka. Bog Ïeli ustvarjalne-
ga ãloveka, zato mu podarja del lastne svobode ter s tem
del sebe. Cena za to pa je boÏje odrekanje vnaprej0 nje-
mu poznavanju nekaterih ãlovekovih dejanj.
Ali Bog ne more dati ãloveku svobode na ta naãin, da
ohrani sposobnost vnaprej0 njega videnja njegovih de-
janj?
Bog je dosleden. Karkoli daje, daje dosledno.
Danes se v avtomobilu nisem pripel, kar je opazil tudi
policist. Naivno bi bilo razmi0 ljanje, da je Bog Ïe pred
milijoni let vedel, da se danes v naglici ne bom pripel.
Bogu je verjetno tvoje privezovanje v avtomobilu zares
nepomembno. Skoraj sme0 no bi bilo, ãe bi se Bog pred
davnimi ãasi ukvarjal s temi nepomembnimi stvarmi.
Bolj pomembno je vpra0 anje, ali je Bog Ïe stoletja vna-
prej do potankosti vedel, kako bo Pre0 eren napisal
Zdravljico in kako bo ta pesem postala na0 a himna.
132
âLOVEK SEM USTVARJAM
BESeDA
âe bi bila Zdravljica Bogu v potankosti poznana Ïe
vnaprej, potem Pre0 eren ne bi bil ustvarjalec, ampak
zelo natanãno vnaprej programiran robot, ki bi v toãno
programiranem ãasu napisal Ïe vnaprej do potankosti
Bogu znano pesem.
Pravzaprav ne vidim smisla tak0 ne svobode, kjer bi bila
vsaka moja odloãitev Ïe vnaprej znana in s tem vnaprej
odloãena. To pomeni, da bi bila moja Ïivljenjska pot Ïe
vnaprej do potankosti zaãrtana. Tak0 no razmi0 ljanje bi
postavilo pod vpra0 anje resniãnost moje svobode, moje-
ga svobodnega odloãanja, smisel moje ustvarjalnosti ter
smisel mojega truda in stremljenja po bolj0 em.
Resniãna svoboda pri odloãitvi je samo tak0 na, ko je
odloãitev do trenutka odloãitve vsem neznana.
Mogoãe pa Bog tako kvalitetno pozna vse stvarstvo in
ljudi, da zna za vsakega ãloveka vnaprej predvideti,
kako se bo v vsakem trenutku odloãil.
âe Bog zna natanãno predvideti na0 e odloãitve, pri
tem sploh ni pomembno, na kak0 en naãin jih predvide-
va, na0 a dejanja niso svobodna, ampak so nam na ne-
znan naãin vnaprej programirana.
âe bi Bog na0 e usode poznal vnaprej, bi Bog lahko
povedal tudi tak0 no zgodbo: To, kar je poãel Hitler, 0 e
ni niã v primerjavi s tem, kar se bo 0 ele zgodilo. âez tri-
sto let bom vdahnil Ïivljenje ãloveku, ki bo povzroãil 0 e
133
âLOVEK SEM USTVARJAM
BESeDA
veãje zloãine nad ãlove0 tvom, zato bom tega ãloveka 0 e
huje kaznoval. Kot vidi0 , naju razmi0 ljanje o boÏjem
poznavanju posameznih usod pripelje do nesmislov.
Spoznanje, da se Bog odreka vnaprej0 njemu vedenju ne-
katerih stvari, je tako presenetljivo, da bi nam Bog to
lahko jasneje povedal, mogoãe sporoãil kar v Svetem
pismu.
Se strinjam. Vzemi Sveto pismo in preveriva, ãe o tem
kaj pi0 e. Odpri prvo Mojzesovo knjigo in preberi, kaj se
je dogodilo, ko sta Eva in Adam kradla jabolka.
Berem: & Gospod Bog je poklical Adama in mu rekel:
Kje si? Odgovoril je: Tvoj glas sem sli0 al v vrtu; zbal
sem se, ker sem nag, in sem se skril. Pa je rekel: Kdo ti je
povedal, da si nag? Ali si mar jedel od drevesa, od
katerega sem ti prepovedal jesti?..
Dovolj bo. Osredotoãiva se na zadnji stavek. Kaj
nama v zadnjem stavku Bog sporoãa? Ali je Bog vedel,
ko se je Adam pojavil pred njim, da sta z Evo jemala ja-
bolka?
Res je, na tem mestu nas Sveto pismo zelo jasno opozar-
ja, da Bog ãasa Evine in Adamove pregrehe ni vnaprej
poznal, kljub temu pa mislim, da Sveto pismo z boÏjo
nevednostjo tu pretirava.
Ko sva razmi0 ljala, kako bova brala Sveto pismo, sva
134
âLOVEK SEM USTVARJAM
BESeDA
dovolila, da nama Sveto pismo dejstva razlaga prepro-
sto, z lahko razumljivimi ãlove0 kimi pojmi iz vsakodne-
vnega Ïivljenja, da nama s takim naãinom sporoãanja
doloãena dejstva lahko poudari ali omili. Odloãila pa [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]