moÏ je strmel, a valpet se je tiho smejal: »Kar jej in pij in
bodi brez skrbi, nobene sile ti ne bo!«
Iz ljubezni in usmiljenja ni delal tega. Neusmiljena
jeãa ga je vendar ãisto spremenila. Kakor je dosihmal
delal vse v prid gradu, tako mu bo posihmal storil vse v
kljub, se je v jeãi vsak dan sto potov zarekel.
Îe ãez nekaj dni mu je gra0 ãak ukazal:
»Izberi si biriãev, na Medvedjek pojdi in preÏeni Trle-
pove tlaãane. Zemlja je tudi moja, sam jo bom delil, ka-
dar in komur bom jaz hotel!«
Valpet je navidezno hud prilomastil na Medvedjek.
»Vse pustite, domov se poberite, vam veleva gospod s
·umbrega!« je vpil. »Sam bo, pravi, delil zemljo.«
»Trlep nam jo je Ïe dal, z njim se zmenite, ãe ni kaj
prav,« so se tlaãani branili.
»Pojdite odtod zlepa!« jim je svetoval. »Meni niã mar,
komu gre pravica.«
Tlaãani so se ãudili mirnemu valptu in se spogledova-
li. A kaj so hoteli? ·li so. In naravnost k Trlepu.
Trlep jih je poslu0 al in gledal v tla. Potlej si je brÏ
osedlal konja in se zapodil v Stiãno.
Pater opat mu je velel po kratkem premisleku: »Povej
tlaãanom, naj mirno delajo. âe jih bo pa kdo 0 e nadle-
goval, mi sporoãi precej!«
136
STI·KI SVOBODNJAK
BESeDA
Trlep se je pomiril, a preden je 0 el domov, je poiskal
tudi gospoda AmbroÏa.
»O, ti si?« se mu je ta zaãudil in brÏ opraviãil, da je
ondan pobegnil tako brez besede. »Katarina je prebila,
pravi0 ? Bog te potolaÏi!«
Trlep ga je molãe poslu0 al. »Kopiã vas stra0 no pogre-
0 a,« je naposled povedal. »Najprej mu napravite skomi-
ne po neki bunki, zdaj vas pa ni, da bi ju spravili vkup.«
»Saj res, samo malo naj 0 e potrpi! Pater opat Ïe kroti
ÎuÏemperãana. Mislim, da bom kmalu spet smel med
svet.«
Pater opat je precej na ·umbreg poslal opomin, naj si
grad ne lasti zemlje, ki jo je samostan udelal, in naj ne
pozabi, da ima opat pravico izobãiti vsakogar, ki naga-
ja ali celo 0 koduje samostanu.
·umbreÏan je od togote kar poskakoval, ko je to po-
slu0 al.
»Ali zdaj verjame0 , da so menihi zoper nas?« ga je Ïe-
na bezala. »O, poniÏati nas hoãejo, poniÏati!«
»TeÏko je to reãi kar tako,« se je branil, ker je vedel,
da ga sili v zdraho z menihi; bal se je Ïene, 0 e bolj pa
opata.
»Kdo drugi nego menih je AmbroÏu dal neumno mi-
sel, loviti Adelo?« ga je podpihovala. »Zakaj bi ga sicer
skrivali zdaj in zagovarjali?«
137
STI·KI SVOBODNJAK
BESeDA
Pater opat je res prav taãas hodil v ÎuÏemperk, da bi
pomiril grofa Pankracija. Visoki moÏ se je res naposled
vdal in verjel, da je AmbroÏ v vinskosti in zgolj iz norãa-
vosti prestregel Adelo.
Gospodu AmbroÏu je bilo skoraj kar hudo, ko je zve-
del, da spet sme med svet. Samostanska tihota med de-
lovnimi, poboÏnimi menihi ga je ãisto sprevrgla.
Opat, navajen ãloveku gledati v du0 o, je precej opa-
zil njegovo zami0 ljenost.
»Kam pojdete?« se mu je smehljal. »Po0 tenemu ãlo-
veku je sicer dobro povsod, doma vendar najbolje.«
»Na ·umbreg pa Ïe ne, raj0 i pred pekel!«
»Vidim, ·umbreg se vam je zameril. Ostanite tu, saj bi
se navadili tudi nas.«
In gospod AmbroÏ je povedal, kako navadil se je Ïe.
»Vendar vem, da nisem za kuto.«
»Saj vam je ne ponujam,« se je opat smejal.
Patru oskrbniku je dostikrat nerodno, bosti se s trgov-
ci in iz samostana izostajati, kadar mu je hoditi na dalj-
ne samostanske kmetije. Za to sluÏbo bi samostan po-
treboval posvetnjaka.
Gospod AmbroÏ je popal z obema rokama in ostal v
samostanu. Svobode ni pogre0 al, med ljudi je dosti ho-
dil. Tudi z grofom Pankracijem se je primemo zbogal,
Ïivel brez skrbi in jezdaril po vsej Dolenjski strani.
Sprava pa ni bila v0 eã 0 umbre0 ki gra0 ãakinji.
138
STI·KI SVOBODNJAK
BESeDA
»Ali verjame0 vsaj zdaj, kar trdim Ïe zmerom?« je ri-
nila v moÏa. »Tudi Pankracija so preslepili, AmbroÏ bo
spet koledoval brez zavir.«
»Ne bo, saj se je unesel in v samostanu privezal.«
»Kaj res ne ãuti0 , da poniÏuje tebe, ãe ti brat hlapãu-
je samostanu?«
Pa ni ãutil tako, kakor je mislila Ïena; opatov opomin
ga je vendar hudo ujedal. Sitno mu je bilo tudi, poslu0 ati
Ïenino zasmehovanje. Ha, pokazati ji je hotel, da se prav
niã ne boji samostana.
»Na Medvedjek pojdi!« je spet ukazal valptu. »Z vso
silo jih preÏeni, nihãe ne sme veã tja, kdor k meni ne
pride po pravico; tako jim povedi!«
Valpet je slu0 al, a to pot je med tlaãani na Medvedje-
ku opazil tudi Trlepa; na samem mu je brÏ povedal, kaj
gra0 ãak hoãe.
»Vendar se ne vdaj,« ga je podpihoval, »nobene pra-
vice nima veã do te zemlje!«
Trlep je molãal in ga pisano gledal.
»In pozabi tisto, da sem taãas s silo pri0 el na Trlepo- [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]