vsak partizan naj se tolãe v domaãem kraju, pa bomo
enkrat Ïe zmagali. Imel je anarhistiãne nazore o druÏbi
in drÏavi. Nekoã mi je dejal: »No, ti kar govori, lahko
tudi tri ure skupaj, meni pa je za to, da imam pol litra
Ïganja . . .«
Zveãer je Gregor sedel pred barako na svoj velikanski
nahrbtnik, prekriÏal noge po tur0 ko in osorno dejal:
»Kaj naj storimo s temi partizani? Vsak v svojo vleãejo.
Kriãijo, rjovejo, se prepirajo in grdo gledajo. Sami pra-
vi Ribniãani, vsak bi rad bil prvi.«
»Komandant si, uãen, prevzgoji jih!« ga je zbadal Jokl;
zresnjeno je nadaljeval: »MatevÏ, ta jih bo pa vzgojil po
komisarsko.«
Gregor ga je samo grdo pogledal.
Spali smo na zgornjem pogradu. Grizle so nas u0 i, da
smo se premetavali in se praskali po nogah in po rokah.
52
KOMISARJEVI ZAPISKI I BESeDA
Proti polnoãi se je ãeta vrnila iz doline. Dva intendan-
ta sta se glasno pogovarjala: »No, ali so Ïe od0 li odred-
ni poÏeruhi. Bog oãe in vsi njegovi svetniki naj jih neso,
od koder so pri0 li.«
»Ha,« se je oglasil neki Ribniãan, ki je potem ãez ne-
kaj mesecev dezertiral, »krtaãili in uãili bi nas, pametne
Ribniãane, vragi; od0 li bodo tja proti Kolpi, mi bomo pa
ostali, kakor smo bili. Ali si videl tistega komisarja Ma-
tevÏa? Zakrpan je kakor kak hlapec v Ribnici. Pa koman-
dant, kak0 en je, obujki mu visijo iz ãevljev, kakor kake-
mu starãku, umazan je in kosmat, a to naj bo na0 ko-
mandant?« Mislili so, da spimo. Jokl je zdaj mene, zdaj
Gregorja suval v rebra in se na tihem smejal. Gregor je
0 kripal z zobmi, jaz sem pa mislil na to, kako Ribniãani
na 0 iroko razumejo partizansko svobodo. Sam se nisem
niã jezil, priãakoval sem 0 e vse kaj huj0 ega od Ribniãa-
nov . . . Zjutraj pa mi je rekel Jokl:
»Z menoj bo0 0 el na karavlo, da ti bo krojaã umeril
obleko; drugaãe tu s tako obleko ne bo0 imel ugleda.«
Stanetu-Krtu smo povedali, kaj so ponoãi govorili o
nas. Gregor jih je vse postrojil, v vrsto. Stane je stopil
prednje in jih prijel zaradi tega; govoril jim je o vlogi in
delu odrednega 0 taba. Nekateri so gledali v tla, drugi pa
so si zvedavo ogledovali Krtovo lepo novo obleko. Za
Krtom je govoril Gregor o discipliniranih partizanih tam
na Krimu. Potem smo v skupinah posedli okrog ognjev
53
KOMISARJEVI ZAPISKI I BESeDA
in se pogovarjali. Nekateri borci so nosili triglavke, dru-
gi pa sive in rjave klobuke. Kmalu smo se dobro spozna-
li in videl sem, da niso tako slabi, paã pa silno samosvoji
in zelo navezani na Travno goro.
»Hm, ali Travna gora je menda edini partizanski kraj
na Kranjskem,« je omenil neki visok in debel terenec.
»Kaj pa SneÏnik, Maãkovec, Krim, Rog, Gorjanci in dru-
gi gozdovi?« sem ga vpra0 al. Zamahnil je z roko: »Ko je
bila poleti ofenziva, so od vsepovsod pridrli partizani v
na0 e kraje: Krimski odred, ·i0 kov bataljon iz ·tajerske in
0 e vse drugo je pribezljalo k nam.« »No, no, kar poãa-
si. Ofenziva je bila in Travna gora je bila nekaka prehod-
na toãka, kakor drugi kraji,« je pripomnil Jokl.
Nekateri borci so prebirali bro0 ure o beli gardi in
Poroãevalca, drugi pa so, ãe si jim omenil branje, za-
smehljivo zamahnili z roko, ãe0 , kaj bi bral, druga fronta
naj se zaãne, da bo konec vojne, in podobno.
Zveãer smo 0 li v Ribni0 ko dolino in imeli sestanke.
Veãina je izpra0 evala, kdaj bo konec vojne in kaj bomo
naredili z belo gardo po vojni in ãe je 0 e kaj dosti parti-
zanov v gozdovih. Pozno ponoãi smo se vrnili v barako.
Proti jutru je privr0 alo iz Ribni0 ke doline dvajset parti-
zanov. Kriãali so, da se je zveãer zaãela druga fronta, da
ljudje v Ribnici splo0 no govore o drugi fronti in da
bomo konec novembra v Ljubljani. Nekateri so se sme-
jali, drugi so tulili, neki suhec pa je zaigral na harmoni-
54
KOMISARJEVI ZAPISKI I BESeDA
ko, da je zbudil vse speãe. Tudi Gregor se je zbudil in
skoãil s pograda. Zakriãal je, naj govori tisti, ki kaj ve.
Nekateri so govorili, da je neki admiral Darlan vdri v
Afriko, drugi so vedeli, da so Amerikanci v Rimu, tretji
pa so govorili, da so tudi Rusi Ïe v Romuniji.
»Eh, pravljice,« je nejevoljno rekel Gregor in se zavalil
nazaj na pograd.
Ribniãani so pa 0 e kar naprej kriãali, tekali in vriskali
okrog barake. Bilo je veselo jutro. Kasneje je pri0 el Sta-
ne iz neke terenske karavle, kjer so imeli radio, in pove-
dal, kako je z drugo fronto. âetna srenja se je nekam
ohladila; samo neki ribni0 ki partizan, poln nezaupanja [ Pobierz całość w formacie PDF ]